Stres in srce

VPLIV KRONIČNEGA STRESA NA SRČNOŽILNE TEŽAVE IN VLOGA PSIHOTERAPIJE

 

Bitka z delom in časom je življenje pod stresom. Stres je naša sposobnost prilagoditve na stalno spreminjajoče se življensko okolje in je bistven del življenja saj nas spodbuja, motivira ter razvija kreativnost in osebnostni razvoj. Stres ni situacija, ampak je reakcija organizma, ki ga telo sproži ob naši oceni, da smo ogroženi – na osnovi preteklih izkušenj in spomina. Stres nas pripravi, da se s težavami soočimo ali pa se od njih umaknemo.

 

ŠKODLJIVI OZ KRONIČNI STRES

 Težave se pojavijo, ko so zahteve okolja pretežke za naše sposobnosti oz sposobnosti našega telesa, nevarnosti pa se ne znebimo. Naš organizem je v nenehni pripravljenosti  na boj ali beg. Telo je napeto, duša pa nemirna, tesnobna, konstatno in pomalem. Tako lahko ludje doživljajo kronični stres, ne da bi se ga povsem zavedali. Pri stresni reakciji se vedno povečajo: krvni tlak, srčni utrip, koncentracija sladkorja v krvi, maščob in hormonov stresa; krvne žile se zožijo in poveča se izločanje želodčne kisline. To pa vodi v srčno žilne, prebavne, imunološke in psihične motnje.

 

SIMPTOMI KRONIČNEGA STRESA

 Nekdo, ki je pogosto tesnoben in prestrašen veliko časa preživi v napetosti, torej pod kroničnim stresom. Telo počasi pregoreva, človek postane utrujen, psihično in fizično. Srce ne more teči šprinta na dolge proge. Panični napadi, strahovi, tesnoba in depresija so stalni spremljevalec človeka, ki ga muči  kronični stres. Simptomi bodo trajali toliko časa dokler se ne bomo vzeli v roke in poskrbeli zase in nekaj spremenili.

 

SRČNOŽILNE TEŽAVE IN ČUSTVA

 Nezdrava prehrana, debelost, telesna neaktivnost, čezmerno pitje alkohola, kajenje in škodljivi kronični stres, so glavni dejavniki tveganja za nastanek srčnožilnih obolenj. Več kot je naštetih dejavnikov, večja je verjetnost, da zbolimo. Pacientu je potrebno poudariti, da motivacija za spremembo načina življenja in odpravo kroničnega stresa leži ravno v naših čustvih; koliko si jih upamo izražati in obratno, koliko smo njih sužnji in trošimo dodatno energijo za njihovo tlačenje in kontroliranje. Znano je, da imajo ljudje z visokim krvnim tlakom težave v izražanju jeze, pogosto se jezijo tiho in notri v sebi. Podobno je z izražanjem radostnih občutkov, nežnosti, veselja. Tudi teh prijetnejših doživetij nas je lahko strah. Strah pa doživljamo kot napetost in tesnobo, zato so ljudje s srčnožilnimi težavami ponavadi pogosto tesnobni ljudje. Obratno bi lahko rekli, da so ljudje, ki trpijo za tesnobnostno motnjo ali depresijo nagnjeni k srčnožilnim obolenjem.

 

UČINKOVITA PSIHOTERAPIJA

 Srčnožilne težave je zato potrebno zdraviti celostno saj dejansko trpita duša in telo skupaj. Poleg zdravega načina življenja je potrebno tudi učinkovita psihoterapija,  delo na sebi v varne odnosu kjer strokoven psihoterapevt pomaga ozaveščati odrinjene konflikte in čustva. Učinkovita psihoterapija oz dober psihoterapevtski odnos ponudi osebi tisto, kar mu ni bil odano; vzeti si čas zase in si dovoliti biti kar je, kar čuti. To pomeni, da se oseba nauči zdržati in občutiti, kar je morala do sedaj odrivati in tlačiti. Svojih pomanjkljivosti se ne rabi več prisilno bati in sramovati, ampak zna sprejemati sebe in okolico tako kot je – s prednostmi in slabostmi. Osvobajajoče je, ko si upamo pogledati strahovom v oči in se naposled ločiti od težav in (preteklih) bolečin. Človek postane prizaneslivejši do sebe, zato se tudi lažje odreče škodljivim nadam. Učinkovita psihoterapija  je poizkus osvobajanja ljubečih občutkov do sebe in drugih.  Žive in polne se namreč čutimo takrat,  ko lahko ljubimo in si pustimo biti ljubljeni.  

Avtor: Jaka Henigman, psihoanalitični psihoterapevt