Žalovanje

Žalovanje je proces, ki nima roka trajanja in je za vsakega izmed nas edinstven. Ne glede na to, kje se rodimo, ali smo revni ali bogati, kateri jezik govorimo… Vsi ljudje na tem planetu tekom življenja vsaj enkrat srečamo in doživimo izkušnjo izgube.  Z izgubo in občutkom slovesa se najpogosteje srečamo, ko nam umre nekdo, ki nam je blizu.

Ob novici, da nam je nekdo umrl, sledi šok, ki traja od ene ure do enega tedna. V fazi šoka se oseba počuti popolnoma brez nadzora. Ne glede na to, ali je smrt nenadna ali posledica dolgotrajne bolezni, je šok enak. Človek se ponavadi ne zaveda, kaj se pravzaprav dogaja. Nato sledi faza zanikanja, ki služi kot obrambni mehanizem, ki nam omogoči, da bolečo izkušnjo omilimo. Po fazi zanikanja sledi faza jeze, ki se kaže v tem, da iščemo krivca za smrt ljubljene osebe. Ponavadi se jezimo na zunanji svet, lahko tudi na umrlo osebo. Fazi jeze sledi faza pogajanja z namenom, da dobimo še eno priložnost, v kar lahko vključimo tudi pomoč boga.  Po vsem tem pa nastopi globoka žalost. Človek se sooči s svojo bolečino. Ko bolečina popusti do te mere, da lahko uvidimo realnost, nastopi zadnja faza: sprejemanje. V tej fazi lahko ponovno vlagamo vase in v svojo prihodnost.

Marsikdo je presenečen ob zavedanju, da se s temi občutki srečujemo tudi, ko se ločimo od  partnerja, od prijatelja, ob poroki, ko je potrebno zapustiti svoj domači kraj, ob smrti naših hišnih ljubljenčkov, ob še nerojenem otroku, ob izgubi službe, ob selitvi od doma ali na drug kontinent, ob vstopu v osnovno in srednjo šolo, fakulteto, še posebej težko pa nam je vstopiti v odrasli svet, ki od nas zahteva samostojnost, odgovornost in sprejemanje izzivov, ki nam jih kozmos namenja.

Ko nekoga ali nekaj izgubimo, občutimo žalost. Iz globin privrejo občutki negotovosti, naši strahovi pred zapuščenostjo in naša ranljivost, ki nas prisilijo, da se z vsem omenjenim soočimo. Vsakdo se bo odzval drugače, saj je vsak  človek edinstven, zato pravil ni.

Smrti in izgube so del življenja. Ne moremo jih napovedati in ne moremo jim uiti. Pomembno pa je, da žalovanju, ki smrti, izgubi ljubljene osebe ali dogodku sledi, pustimo prostor in čas.

 

Pripravila:  Andrejka Kozlevčar, specializantka psihodinamske psihoterapije